Srčno-žilnih bolezni ni malo

Srčno-žilnih bolezni ni malo, opozarjajo strokovnjaki. V širšem smislu sem prištejemo tudi možgansko-žilne bolezni (možganska kap), ki so prav tako med vodilnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v svetu in v Sloveniji ter tudi glavni vzrok invalidnosti.
angina pektoris in krvni tlak

Med najbolj razširjenimi srčno- in možgansko-žilnimi boleznimi našteje:

  • VISOK KRVNI TLAK je eden od glavnih in najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilno obolevnost in umrljivost v razvitem svetu. Spada med vse bolj razširjen dejavnik tveganja, ki ga je mogoče nadzorovati in je zato tudi vse pomembnejši za preprečevanje srčno-žilnih dogodkov, ki ogrožajo življenja.
  • ATEROSKLEROZA je kronična, napredujoča vnetna bolezen arterijske stene, ki povzroča zožitev ali zamašitev arterij, kar ovira pretok krvi. V vnetno območje se nato vztrajno odlagajo holesterol in druge škodljive snovi, kar povzroča nastanek izboklin v žilni steni (maščobni plaki), te pa začnejo ožiti svetlino žile. Bolna žila se ne odziva več ustrezno s širjenjem in krčenjem.
  • ANGINA PEKTORIS je posledica koronarne bolezni. Nastane zaradi pomanjkanja krvi in kisika (ishemije) srčne mišice. Do tega po navadi pride, ker je ena ali več koronarnih arterij (žil, ki dovajajo kri v srčno mišico) zoženih ali zamašenih. V srčni mišici se začnejo pojavljati prsne bolečine (stenokardije).
  • MIOKARDNI INFARKT. Med boleznimi srca in ožilja je delež koronarne bolezni največji. Vzrok za koronarno bolezen je ateroskleroza. Akutni miokardni infarkt (AMI) je le ena od njenih pojavnih oblik in je posledica zapore venčne (koronarne) arterije s strdkom.
  • PERIFERNA ARTERIJSKA BOLEZEN. Kadar so prizadete arterije spodnjih (ali zgornjih) okončin, govorimo o periferni arterijski bolezni. Ta se vrsto let razvija počasi in bolniku sprva ne povzroča težav. Šele v napredovalem obdobju bolezni arterij spodnjih okončin se pojavi občasno šepanje. Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnih, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku.
  • SRČNO POPUŠČANJE se pojavi, ko srce ne zmore črpati krvi dovolj hitro in učinkovito in tako zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi. Sčasoma zastajanje krvi prizadene pljuča in oteži dihanje. Zaradi slabšega pretoka krvi skozi ledvice le-te zadržujejo tekočino v telesu, kar opisane težave še poslabša. Hkrati začno zatekati noge in gležnji ter drugi organi v telesu.
  • MOŽGANSKA KAP je bolezen možganov, ki je posledica žilne okvare. Že kratkotrajna prekinitev dotoka krvi v možgane ali razpok majhne žilice ima hude posledice.

Pazite, da ne zbolite

Strokovnjaki si prizadevajo, da bi se nevarnosti bolezni srca in ožilja ter pomena zdravega načina življenja in obvladovanja dejavnikov tveganja zavedalo čim več ljudi. Poudarjajo, da razvoj srčno-žilnih bolezni spodbujajo dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povečanje maščobe v krvi, kajenje, čezmerno pitje alkohola, nezdrava prehrana z veliko živalskih nasičenih maščob in soli, debelost, premajhna telesna dejavnost in v teh kriznih časih tudi nezanemarljivi stres. Na nekatere lahko pomembno vplivamo sami, druge lahko obvladujemo z zdravniško pomočjo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *